Najverjetneje zgrajena leta 1420, kot kolonija benediktinskih beguncev iz furlanskega samostana svetega Petra v Rožacu (San Pietro di Rosazzo) bo celotno naselje pozneje dobilo ime po tej opatiji. Danes se je ohranilo zelo malo prvotnega videza: leta 1506 je opat Šimun zgradil ali rekonstruiral cerkev, glede na napis nad portalom; proti koncu 18. stoletja je bila cerkev temeljito obnovljena, leta 1930 pa je bila precej razširjena. Med privlačnostjo je tudi replika enega izmed Mestrovićevih reliefov.

Od najzgodnejših časov, ko je še vedno obstajala izolirano, je bila opatija mesto, kjer so potekale sodne sodne procese in služile kot sejemski prostori, ki so na dan svetega Jamesa privabljali obiskovalce z bližnjega podeželja na plese in prodajo ter nakupe blaga in se nahaja v njem V bližini je bilo prvo pokopališče umrlih Opatijcev, medtem ko je bilo to v 19. stoletju tudi mesto prve opatijske šole. Stavba je prehajala iz roke v roke cele vrste verskih redov, od benediktincev in avguštincev do pavlastov in jezuitov. Danes poleg molitev in maše tu potekajo tudi komorni koncerti.