Krška katedrala ali v celoti katedrala Vnebovzetja Blažene Device Marije (hrvaško: Katedrala uznesenja blažene Djevice Marije ali Krčka katedrala) je katedrala v mestu Krk na severnem jadranskem otoku Krk, Hrvaška. Je sedež krško-katoliške škofije. Cerkev je bila zgrajena v 5. ali 6. stoletju, vendar arheološki dokazi kažejo, da so to mesto kristjani uporabljali že v 4. stoletju.

Katedrala se nahaja pod hribom Krka. Prva dokumentirana omemba cerkve je iz leta 1186. Gre za tribrodno zgodnjekrščansko baziliko, ki je del večjega kompleksa, skupaj z romansko cerkvijo svetega Kvirina (12. stoletje), zvonikom (16. stoletje), Kapela svete Barbare, zgodnjekrščanski krstnik in apsida. Tako kot druge cerkve iz istega obdobja je usmerjena v smeri vzhod / zahod, njegova fasada pa je usmerjena proti ulici, ki gre skozi mesto Krk v smeri sever / jug. Cerkev je dolga 40 metrov, notranja širina pa je 14,5 m.

Med več arheološkimi izkopavanji med letoma 1956 in 1963, ki jih je vodil Andro Mohorovičić, so bile odkrite ruševine starodavne rimske terme iz 1. stoletja. Odkriti so bili ostanki hipokavsta in tepidarij z ohranjeno mozaično talno ploščico. Najdeni so bili veliki koščki mozaika, ki so jih nosili ljudje, ki hodijo čez njih, kar kaže na to, da je bilo to mesto mogoče uporabljati za krščanske maše že v 4. stoletju, preden je bila zgrajena katedrala.

Po zgodovinskih zapisih tik ob nekdanjem tepidariju je bila pozneje postavljena kapela svetega Janeza Krstnika s krstno pisavo, ki je tam stala do leta 1565. To pomeni, da je bil eden od bazenov terme spremenjen v krstilnico. Pod tlemi današnje kapelice svetega Srca Jezusovega je bila najdena tudi piščanca za krstno vodo v obliki sode.

Današnja romanska zasnova katedrale je nastala v 11. in 12. stoletju, približno v istem času, ko je bil njen obstoj prvič dokumentiran leta 1186. Nad četrto notranjo prestolnico (če štejemo od južnega stranskega vhoda) je napis, ki posveča cerkev Devici Mariji, saj označuje kraj, kjer se je končala zgodnja krščanska bazilika.