Plaža Smrska – mirna južna uvala z borovci in bistro vodo

Plaža Smrska se nahaja v globoki uvali na južni obali vzhodnega Hvara, na območju med Bogomoljem in Gdinjem. Obkrožena je s strmimi zelenimi pobočji, borovci in mediteranskim rastlinjem, na njenem dnu pa se nahaja majhna naravna plaža z nekaj hišami ob morju.

To ni urejena turistična plaža, na katero se prihaja zaradi beach bara ali ležalnikov. Smrska je zanimiva prav zaradi mirnega ambienta, čistega morja, naravne sence in občutka osamljenosti, ki je značilen za južne uvale vzhodnega Hvara.

Do uvale se lahko pride po kopnem, vendar ne pričakujte široke asfaltirane ceste in velikega parkirišča neposredno ob plaži. Za obiskovalce, ki prihajajo z ladjo, je Smrska še naravnejša izbira – globoka uvala nudi dobro sidrišče za večino vremenskih razmer, razen ko piha močan jugo.

Prodnata plaža na dnu uvale

Glavni del za kopanje se nahaja na koncu uvale.

Obala je pretežno prodnata, z manjšimi kamenčki na glavnem žalu in naravnimi skalami ob robovih. Za plažo rastejo borovci in drugo mediteransko zelenje, zato je Smrska ena prijetnejših južnih uval, ko iščete tudi nekaj naravne sence.

Morsko dno v notranjosti uvale je velikim delom peščeno, mestoma pokrito z morsko vegetacijo. Zaradi tega voda v mirnem vremenu pridobi svetlejše modre in turkizne tone.

Najbolje je Smrsku opisati kot prodnato plažo s peščenim morskim dnom, ne kot klasično peščeno plažo.

Vstop v morje in kopanje

Iz glavnega žala je vstop v morje razmeroma enostaven.

Peščeni del dna je prijeten pod nogami po začetnem pasu prodca, globina pa se postopoma povečuje. Smrska zato lahko dobro ustreza tudi družinam z otroki, ki že samostojno vstopajo v morje.

Ob robovih uvale obala postane kamenitejša in morsko dno raznolikije. Ti deli so zanimivejši za plavanje z masko, medtem ko je glavni žal praktičnejši za mirno kopanje.

Čevlji za morje niso nujni na vsakem delu, vendar so koristni, če raziskujete skale ob bokih uvale.

Naravna senca pod borovci

Eno od prednosti Smrske v primerjavi s popolnoma odprtimi južnimi uvalami je zelenje, ki se spušča precej blizu morja.

Borovci in vegetacija za obalo ustvarjajo dele naravne sence, še posebej ob robovih plaže in med delom dneva.

To vendarle ni velika plaža, ki bi bila povsem pokrita z borovim gozdom, zato ima smisel, da za celodnevni obisk v juliju in avgustu prinesete dodatno zaščito pred soncem.

V kombinaciji z poletnim maestralom je senca ob robovih uvale lahko zelo prijetna med najtoplejšim delom dneva.

Brez klasične turistične infrastrukture

Smrska ohranja značaj majhne naravne uvale.

Ne pričakujte velikega beach bara, urejenih javnih tušev, najema ležalnikov, reševalne službe ali velike trgovine neposredno ob plaži.

Ob morju se nahaja nekaj zasebnih hiš in nastanitvenih objektov, vendar njihov prostor in parkirišče nista javna plažna infrastruktura.

Za daljši obisk je zato najbolje prinesti:

dovolj vode
hrano ali prigrizke
zaščito pred soncem
obučo za morje
vse, kar potrebujete za nekaj ur ob obali

To je še posebej pomembno, če prihajate z otroki.

Cerkev sv. Antona ob morju

Smrska ima tudi zanimiv zgodovinski detajl, ki jo loči od večine okoliških uval.

V uvali se nahaja cerkev sv. Antona Opata, zgrajena na začetku 20. stoletja. Nova cerkev je bila zgrajena leta 1907 in blagoslovljena na začetku leta 1908.

Še pred njo je v stari hiši Angelini obstajal hišni oratorij posvečen Mariji in sv. Antunu Padovanskemu, ki ga je hvarski škof blagoslovil leta 1802. Hiša je močno trpela med gusarskim napadom leta 1813, vendar je bila kasneje obnovljena.

Zaradi tega Smrska ni le mesto za kopanje, temveč tudi ena od uval z nenavadno bogatimi sledovi starega življenja ob morju.

Stara hiša Angelini

Ob cerkvi se nahaja tudi stara hiša Angelini, kasneje povezana z družino Visković.

Kompleks spominja na čas, ko so oddaljene hvarske uvale imele veliko večjo gospodarsko pomembnost kot danes. Hiše ob morju so se uporabljale v povezavi s kmetijstvom, ribolovom in pomorskimi posli, in niso nastajale kot turistične vikendice.

Smrska se v zgodovinskih dokumentih omenja že na začetku 15. stoletja, v oblikah Smertča in Smartca, medtem ko je obdelovanje zemljišča na tem območju zabeleženo že konec 14. stoletja.

Danesšnji mir uvale zato skriva zelo dolgo zgodbo o življenju na tem delu Hvara.

Kako priti do Smrske

Do Smrske se lahko pride po kopnem iz smeri Gdinja in glavne otoške ceste.

Ob obali vodi lokalna pot, ki je na delih makadamska in ozka, zato je treba računati na počasnejšo vožnjo. Nekatere hiše v sami uvali nimajo možnosti dostopa z avtomobilom prav do vhoda, kar dovolj pove o značaju končnega dostopa.

S nižjim avtomobilom je dobro pred spuščanjem oceniti stanje poti, še posebej po zimi ali obilnih dežjih.

Smrska ni lokacija, kjer se avtomobil parkira ob samem brisaču. Zadnji del lahko zahteva krajšo hojo, odvisno od tega, kje se najde varno mesto za parkiranje.

Parkiranje

Veliko urejeno javno parkirišče ne obstaja.

Prostor ob hišah je večinoma omejen in deloma zaseben, zato je treba paziti, da se ne blokira dostop do objektov, ceste ali zasebna parkirna mesta.

Za dnevni obisk je najrazumnejše vozilo pustiti na varnem razširjenju pred najožjim končnim delom in nadaljevati peš, če je potrebno.

Omejena dostopnost je eden od razlogov, zakaj Smrska niti sredi poletja nima značaja množično obiskane plaže.

Prihod z ladjo in sidranje

Smrska je zelo zanimiva tudi kot naravno sidrišče.

Uvala je dobro zaščitena pred večino vetrov, vendar odprta proti jugu, zato pri jugu ni dobra izbira za varen daljši obisk.

Sidriti se lahko na približno 2 do 12 metrov globine. Dno je pretežno peščeno in mestoma obraslo z morsko travo, sidro pa najbolje drži, ko se položi v čist peščeni del.

Za dnevni prihod z ladjo to omogoča zelo prijetno kombinacijo sidranja, kopanja in bivanja na plaži.

Pred nočitvijo je vedno treba preveriti aktualno napoved, še posebej možnost juga.

Južna obala in jugo

Smrska je izrazito južna uvala.

V mirnem vremenu in maestralu je lahko zelo prijetna, oblika uvale pa nudi dobro zaščito pred večino drugih smeri vetra.

Jugo je glavni problem. Ker se uvala odpira proti jugu, valovi takrat vstopajo neposredno v zaliv in se lahko razmere hitro poslabšajo.

Za kopalce to pomeni, da pred odhodom velja preveriti napoved. Če piha močan jugo, je bolje izbrati eno od severnih uval Bogomolja, kot so Bristova, Stara ali Pogorila.

Smrska ali Pelinovik?

Neposredno vzhodno od Smrske se začnejo uvale Donji in Gornji Pelinovik.

Vse imajo mirnejši naravni značaj in peščene dele morskega dna, vendar se Smrska razlikuje po borovcih ob plaži, stari hiši in cerkvici sv. Antona.

Pelinovik je zanimiv predvsem kot naravna plaža, medtem ko Smrska ob kopanju ima tudi jasnejši zgodovinski identitet.

Če raziskujete južno obalo Bogomolja in Gdinja, ni potrebe obiskati vseh uval v enem dnevu. Veliko prijetneje je izbrati eno in ostati nekaj ur.

Kdo bo Smrsko najbolj cenil?

Smrska je odlična izbira za goste, ki imajo radi mirne uvale in jim ni težko nekoliko zahtevnejši dostop.

Še posebej bo ustrezala parom, navtikom, družinam, ki so pripravljene prinesti vso opremo za dan na plaži, in gostom, ki že bivajo na vzhodnem Hvaru.

Ni idealna za tiste, ki iščejo veliko parkirišče, restavracijo neposredno ob brisači, tuš in urejene ležalnike.

Vrednost Smrske se skriva prav v majhnem prodnatem žalu, peščenem morskem dnu, borovcih, tišini in stari cerkvi ob eni od skritih južnih uval Hvara.

Korisne informacije

Lokacija: južna obala vzhodnega Hvara, območje Bogomolja proti Gdinju

Ime: Smrska

Vrsta plaže: naravna prodnata plaža

Obala: prod in kamen ob robovih

Morsko dno: pretežno peščeno, mestoma obraslo z morsko vegetacijo

Vstop v morje: razmeroma enostaven z glavnega žala

Globina: postopoma narašča

Naravna senca: da, na delih ob borovcih

Vsebina: ni klasične plažne infrastrukture

Dostop po kopnem: lokalna in deloma makadamska pot

Parkiranje: omejeno, brez velikega urejenega parkirišča

Prihod z ladjo: da

Sidranje: približno 2–12 m globine

Zaščita: dobra pred večino vetrov, odprta proti jugu

Znamenitost v uvali: cerkev sv. Antona Opata in stara hiša Angelini

Najboljše za: mir, kopanje, navtike in goste, ki imajo radi naravne uvale