Muzej Staroga Grada v palači Biankini – antični Faros, rimski brodolom in umetniška dediščina otoka Hvara

Muzej Staroga Grada, nameščen v zgodovinski palači Biankini na otoku Hvaru, je eno najpomembnejših mest za spoznavanje bogate preteklosti najstarejšega mesta na otoku. Njegove zbirke vodijo obiskovalce skozi več kot 2.400 let zgodovine, od grškega Farosa in rimske Farije do obdobja velikih jadrnic, meščanskega življenja 19. stoletja in hrvaške umetnosti 20. stoletja. Posebno pozornost pritegnejo ostanki poznoantičnega trgovskega broda, ki je potonil ob severni obali Hvara, arheološki najdbi iz grškega in rimskega obdobja, razkošno urejen meščanski salon ter dela štirih pomembnih starogradskih umetnikov. Muzej, ki se nahaja neposredno ob znanem Tvrdalju Petra Hektorovića, je nepogrešljiva kulturna znamenitost Staroga Grada in odlično mesto za razumevanje njegove izjemno dolge zgodovine.

Palača Biankini – neorenesančna rezidenca iz leta 1896

Muzej Staroga Grada se nahaja v palači Biankini, reprezentativni neorenesančni stavbi, ki so jo leta 1896 zgradili bratje Biankini, člani ugledne starogradske družine.

Palača je bila zgrajena v času, ko je bil Stari Grad pomembno gospodarsko in pomorsko središče otoka Hvara. Njena arhitektura odraža okus premožnejšega meščanskega sloja konca 19. stoletja, ko so se v dalmatinskih mestih gradile reprezentativne hiše, navdihnjene z zgodovinskimi evropskimi slogi.

Za razliko od tradicionalnih kamnitih hiš starega jedra, se palača Biankini izstopa s pravilno fasado, skladnimi proporcijami in skrbno oblikovanimi arhitekturnimi detajli. V njeni notranjosti je ohranjen del izvornih dekoracij iz časa gradnje, kar dodatno prispeva k zgodovinskemu vzdušju muzejskih prostorov.

Posebno vrednost ima palačin vrt s starim himalajskim cedrom, posajenim v obdobju nastanka stavbe. To monumentalno drevo, starejše od enega stoletja, je eden od prepoznavnih detajlov muzejskega prostora.

Danes se muzejske razstave razprostirajo skozi pritličje in dva nadstropja palače. Sama stavba predstavlja dragocen del ogleda, saj obiskovalcem omogoča, da spoznajo ne le zgodovino Staroga Grada, temveč tudi arhitekturo meščanskega bivanja s preloma 19. v 20. stoletje.

Muzej Staroga Grada – varuh več kot dveh tisočletij zgodovine

Začetki muzejske dejavnosti v Starem Gradu so povezani z ustanovitvijo umetniške zbirke Jurja Plančića leta 1963, ki je postala temelj razvoja današnjega muzeja.

V desetletjih so se muzejske zbirke širile z arheološkimi najdbami, umetniškimi deli, zgodovinskimi dokumenti, pomorskimi predmeti in gradivom, ki prikazuje vsakdanje življenje prebivalcev otoka Hvara.

Danes muzej hrani dragoceno gradivo razporejeno v arheološke, etnografske, zgodovinske in umetniške zbirke.

Njegova posebnost izhaja iz dejstva, da ima Stari Grad izjemno dolgo zgodovino naseljenosti. Na območju današnjega mesta so leta 384 pred našim štetjem grški kolonisti z otoka Parosa ustanovili Faros, eno najpomembnejših grških kolonij na vzhodni obali Jadrana.

Po grškem obdobju je mesto nadaljevalo življenje pod rimsko oblastjo, skozi pozno antiko, srednji vek, beneško obdobje in novejšo zgodovino.

Muzejske zbirke omogočajo spremljanje teh sprememb skozi izvorne predmete, najdene na območju mesta in njegove okolice.

Arheološka razstava Faros – Faria – Stari Grad

Eno najpomembnejših delov stalne postavitve je arheološka razstava Faros – Faria – Stari Grad, posvečena antični zgodovini mesta.

Razstava prikazuje razvoj naselja od obdobja pred prihodom grških kolonistov, preko ustanovitve Farosa v 4. stoletju pred našim štetjem, do rimske in poznoantične Farije.

Med eksponati so keramične posode, delci uporabnih predmetov, denar, kamniti spomeniki in drugi najdbe, odkrite med arheološkimi raziskavami.

Posebno vredni so predmeti, povezani z grškim Farosom, ki pričajo o vsakdanjem življenju prebivalcev, trgovini in organizaciji antičnega mesta.

Muzejska numizmatična zbirka hrani več sto primerkov denarja, najdenega med raziskavami Staroga Grada. Kovanice nudijo dragocene informacije o gospodarskih povezavah in političnih spremembah na tem delu Jadrana.

Arheološka razstava je posebej zanimiva obiskovalcem, ki nameravajo obiskati tudi Starogradsko polje, kulturni krajinski spomenik na UNESCO-vem seznamu svetovne dediščine, kjer je ohranjena grška parcelacija zemljišča iz časa ustanovitve Farosa.

Medtem ko Starogradsko polje prikazuje, kako so antični prebivalci organizirali kmetijski prostor, muzej razkriva predmete, ki so jih uporabljali v vsakdanjem življenju.

Antični brodolom – rimski trgovski brod iz uvale Duboka

Eno najzanimivejših muzejskih postavitev je posvečeno poznoantičnemu trgovskemu brodu, ki je potonil v uvali Duboka, na severni obali otoka Hvara.

Brod je v 4. ali 5. stoletju plul iz severne Afrike proti poznoantični Fariji, današnjemu Staremu Gradu. Po rekonstrukciji dogodkov ga je močan veter vrgel na obalo, kjer je potonil skupaj s tovorom.

Hvala sloju peska, ki je pokril ostanke, je del lesene brodske konstrukcije in tovor ohranjen skozi stoletja pod morjem.

V muzeju je temu najdbi namenjena posebna soba, znana kot Abdevnorova soba.

Obiskovalci lahko spoznajo zgodbo o zadnjem potovanju broda, njegovem tovoru in okoliščinah potonuća.

Posebno mesto v zbirki zasedajo amfore, keramične posode, ki so se v antičnih časih uporabljale za prevoz in skladiščenje prehrambenih izdelkov in drugih dobrin.

Poleg amfor so razstavljeni tudi delci brodske opreme ter predmeti, ki pomagajo rekonstruirati videz in način delovanja trgovskih brodov pozne antike.

Ta zbirka je posebej dragocena, saj kaže, da je bil Stari Grad že v rimskem obdobju povezan s široko mrežo pomorskih trgovskih poti, vključno z severno Afriko in drugimi deli Sredozemlja.

Za ljubitelje pomorske arheologije je to eden najzanimivejših delov muzeja.

Salon Gelineo – Bervaldi – življenje premožnih starogradskih družin

Poseben doživetje nudi Salon Gelineo – Bervaldi, muzejska soba, ki prikazuje način življenja starogradskega meščanskega sloja konec 18. in začetku 19. stoletja.

Salon je opremljen z pohištvom in predmeti, ki so pripadali družini Gelineo Bervaldi, in so bili zapuščeni mestu.

Za razliko od arheoloških zbirk, ta postavitev ne govori o oddaljeni antični preteklosti, temveč o vsakdanjem življenju, družbenih običajih in kulturi bivanja nekdanjih starogradskih meščanskih družin.

V prostoru so vidni stilski pohištveni kosi, dekorativni predmeti in drugi detajli, ki ponazarjajo videz meščanskega salona.

Takšne sobe so nekoč bile središče družinskega in družbenega življenja, prostor za sprejem gostov, pogovore in druženja.

Salon Gelineo – Bervaldi je posebej zanimiv, ker prikazuje drugo plat zgodovine Staroga Grada: življenje premožnih družin, ki so svoje kulturne navade in način bivanja oblikovale pod vplivom dalmatinskih in evropskih mestnih okolij.

Kapetanska soba – Stari Grad v času velikih jadrnic

Pomorska preteklost Staroga Grada je predstavljena v Kapetanski sobi, postavitvi, posvečeni drugi polovici 19. stoletja.

V tem času je bil Stari Grad živahna luka, katerih ladje so sodelovale v jadranski in sredozemski trgovini.

Pomorstvo je imelo pomembno vlogo v gospodarstvu mesta. Ladje so povezovale otok z drugimi dalmatinskimi lukami, Italijo in oddaljenimi sredozemskimi destinacijami, medtem ko so bili ladjarji in kapetani del vplivnega dela mestne družbe.

Kapetanska soba prikazuje prav to obdobje, ko so veliki jadrnici bili sestavni del vsakdanjega življenja starogradskega pristanišča.

Pomorska zbirka hrani različne predmete, povezane s plovbo, pomorskimi poklici in življenjem kapetanskih družin.

Postavitev še posebej dobro dopolnjuje sprehod po današnji starogradski rivi, kjer je pomorska tradicija še vedno vidna v obliki pristanišča, ladij in zgodovinskih hiš ob obali.

Štirje starogradski umetniki 20. stoletja

Na drugem nadstropju palače Biankini se nahaja stalna razstava, posvečena štirim izstopajočim starogradskim umetnikom: Jurju Plančiću, Bartolu Petriću, Pavi Dulčiću in Magdi Dulčić.

Razstava je odprta leta 2017 in predstavlja pomemben del umetniške zgodovine Staroga Grada.

Posebno zanimivo je, da so vsi umetniki izhajali iz istega malega dalmatinskega mesta, a so razvili izrazito različne umetniške sloge in načine ustvarjanja.

Juraj Plančić – slikar iz Staroga Grada, ki je ustvarjal v Parizu

Juraj Plančić (1899. – 1930.) je eden najpomembnejših hrvaških slikarjev prve polovice 20. stoletja.

Rojen je v Starem Gradu, izobraževal se je v Zagrebu, zadnje leto kratkega življenja pa je preživel v Parizu, kjer je razvil prepoznaven slikarski izraz.

Njegove slike odlikujejo tople barve, bogati koloristični odnosi in motivi mediteranskega življenja. Pogosto je prikazoval ljudi, živali, ribe in pokrajine, ustvarjajoč prizore, polne svetlobe in občutka življenjske radosti.

Plančić je umrl v Parizu pri komaj 30 letih, a je pustil pomemben opus.

Ustanovitev zbirke, posvečene temu umetniku leta 1963, je bila pomemben korak k nastanku Muzeja Staroga Grada.

Bartol Petrić – slikar starogradskih vedut

Bartol Petrić (1899. – 1974.) je bil slikar, katerega ustvarjanje je bilo močno povezano z dalmatinsko pokrajino in življenjem Staroga Grada.

Njegova dela pogosto prikazujejo kamnite ulice, obalo, hiše in prepoznavne mestne motive.

Posebno vredne so njegove vedute Staroga Grada, saj poleg umetniške kakovosti ohranjajo videz mesta v obdobju, ki ga danes lahko primerjamo s sodobnimi prizori.

Petrić je bil tudi eden glavnih pobudnikov ustanovitve umetniške zbirke Jurja Plančića, s čimer je dal pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine svojega rojstnega mesta.

Pavo Dulčić – umetnik povezan s Crvenim Peristilom

Pavo Dulčić (1947. – 1974.) predstavlja drugačno umetniško generacijo in radikalnejši pristop k ustvarjanju.

Bil je eden ključnih udeležencev umetniške akcije Crveni Peristil iz leta 1968, ko je skupina mladih umetnikov obarvala del splitskega Peristila v rdeče.

Ta intervencija je postala eden najbolj znanih dogodkov hrvaške konceptualne umetnosti.

Dulčićevo ustvarjanje kaže, kako so umetniki, rojeni v Starem Gradu, sodelovali tudi v sodobnih umetniških gibanjih izven tradicionalnega slikarstva.

Magda Dulčić – ilustracija, strip in animirani film

Magda Dulčić (1965. – 2016.) je bila hrvaška ilustratorka, avtorica stripov in animiranih filmov.

Njeno ustvarjanje je povezovalo likovno umetnost, književnost in animacijo, njeni dela so bila predstavljena in nagrajena na mednarodnih festivalih.

Bila je ena od pionirk ženskega avtorsko usmerjenega stripa na Hrvaškem in je pomembno prispevala k razvoju domače animacije in ilustracije.

Vključitev njenih del v stalno postavitev kaže, kako muzej ne hrani le starejše zgodovine in tradicionalnega slikarstva, temveč tudi sodobnejše oblike umetniškega izražanja.

Kamniti spomeniki in ranokrščanski mozaiki

Muzej Staroga Grada ima tudi dragoceno zbirko kamnitih spomenikov in mozaikov, ki večinoma izhajajo z arheološkega najdišča Remete vrt.

Na tem prostoru, nedaleč od cerkve sv. Ivana, se nahajajo ostanki ranokrščanskega kompleksa dvojnih cerkva sv. Ivana in sv. Marije.

Arheološke raziskave so odkrile ostanke talnih mozaikov, arhitekturnih okraskov in drugih kamnitih delov, ki pričajo o pomenu Staroga Grada v ranokrščanskem obdobju.

Zbirka povezuje muzejsko postavitev z lokalitetami, ki jih obiskovalci lahko vidijo med sprehodom po zgodovinskem jedru.

Še posebej je koristna za razumevanje prehoda med antičnim Farosom in srednjeveškim Starim Gradom.

Razstave, kulturni dogodki in muzejska dejavnost

Poleg stalne postavitve Muzej Staroga Grada organizira občasne razstave, predavanja, predstavitve publikacij in druge kulturne programe.

Muzej aktivno sodeluje pri raziskovanju in ohranjanju lokalne dediščine, restavriranju dragocenih predmetov ter dokumentiranju zgodovinskih sprememb v mestu.

Njegova dejavnost ni omejena le na palačo Biankini. Muzej upravlja tudi etnografsko zbirko, nameščeno v Tvrdalju Petra Hektorovića, ter arheološki park Faros, znan kot Remete vrt.

Na ta način povezuje več pomembnih starogradskih znamenitosti v enotno kulturno celoto.

Kje se nahaja Muzej Staroga Grada in kako priti do njega?

Muzej Staroga Grada se nahaja v palači Biankini, neposredno zahodno od Tvrdalja Petra Hektorovića, v zgodovinskem jedru Staroga Grada.

Od mestne rivi do muzeja je potrebno le nekaj minut hoje.

Dostop je mogoč peš preko Trga Tvrdalj s severne strani ali iz smeri kampa Jurjevac z južne strani.

Ker se muzej nahaja v zgodovinskem delu mesta, do samega vhoda ni mogoče priti z avtomobilom. Najbližje javno parkirišče je oddaljeno približno 130 metrov.

Muzej je še posebej primeren za obisk med toplimi poletnimi dnevi, saj omogoča vsebinsko raziskovanje zgodovine in umetnosti v notranjih prostorih. Vreden je obiska tudi, ko vreme ni primerno za plažo ali izlete z ladjo.

Za ogled najpomembnejših zbirk je priporočljivo odvojiti približno 45 do 90 minut, odvisno od osebnega zanimanja za arheologijo, pomorstvo in umetnost.

Treba je upoštevati, da je muzej nameščen v zgodovinski zgradbi z več nadstropji, zato dostop za osebe z zmanjšano mobilnostjo ni prilagojen.

Kaj še obiskati v bližini muzeja?

Zaradi osrednje lege Muzej Staroga Grada lahko enostavno vključite v ogled najpomembnejših znamenitosti mesta.

Neposredno ob muzeju se nahaja Tvrdalj Petra Hektorovića, znan renesančni poletni dvorec z ribnikom in parkom.

Kratka hoja vas pripelje do Trga sv. Štefana z nekdanjo katedralno cerkvijo in zvonikom, zgrajenim deloma iz antičnih kamnitih blokov.

Vredno je obiskati tudi slikovit Trg Škor, pa tudi arheološko najdišče Remete vrt z ostanki antičnega Farosa in ranokrščanskih zgradb.

Obisk muzeja je odlična priprava za ogled Starogradskega polja, ki je pod zaščito UNESCO-a zaradi izjemno dobro ohranjene grške parcelacije zemljišča.

Zakaj obiskati Muzej Staroga Grada?

Muzej Staroga Grada je posebej dragocen, saj na relativno majhnem prostoru prikazuje izjemno dolgo in raznoliko zgodovino enega mesta.

Arheološke najdbe razkrivajo življenje grških in rimskih prebivalcev, ostanki potonulega broda pričajo o antični trgovini, meščanski salon prikazuje kulturo bivanja, Kapetanska soba pa spominja na čas, ko so starogradskim pristaniščem dominirali veliki jadrnici.

Umetniška zbirka dodatno razkriva, kako je mali otoški kraj dal nekaj pomembnih hrvaških umetnikov.

Namestitev v neorenesančni palači Biankini, z izvirnimi arhitekturnimi detajli in zgodovinskim vrtom, naredi obisk še bolj zanimiv.

Za vsakogar, ki želi spoznati Stari Grad izven njegovih ulic, plaž in restavracij, je muzej eno najpomembnejših mest za obisk.

Koristne informacije

  • Lokacija: Stari Grad, otok Hvar, Hrvaška
  • Naziv: Muzej Staroga Grada
  • Zgrada: Palača Biankini, neorenesančna zgradba iz leta 1896
  • Vrsta znamenitosti: Mestni muzej, arheološka, zgodovinska, pomorska in umetniška zbirka
  • Začetki muzejske dejavnosti: 1963. leto
  • Stalni postav: Arheološka razstava Faros – Faria – Stari Grad, Antični brodolom, Salon Gelineo – Bervaldi, Kapetanska soba in zbirka starogradskih umetnikov
  • Posebno dragocena najdba: Tovor in ostanki poznoantičnega broda, ki je potonil v uvali Duboka
  • Antična dediščina: Grški in rimski najdbe, denar, keramika, kamniti spomeniki in mozaiki
  • Znani umetniki: Juraj Plančić, Bartol Petrić, Pavo Dulčić in Magda Dulčić
  • Arhitektonska posebnost: Izvorne dekoracije palače in vrt s stoletnim himalajskim cedrom
  • Muzejski vsebine: Stalne in občasne razstave, strokovna vodstva in kulturni programi
  • Vstopnina: 5 € za odrasle, po objavljenem muzejski ceniku
  • Priporočeno trajanje obiska: 45–90 minut
  • Dostop: Izključno peš, preko Trga Tvrdalj ali iz smeri Jurjevca
  • Parkiranje: Javno parkirišče oddaljeno približno 130 metrov
  • Dostopnost: Zgodovinska zgradba ni prilagojena dostopu osebam z invalidnostjo
  • V bližini: Tvrdalj Petra Hektorovića, Trg sv. Štefana, Trg Škor in starogradska riva
  • Priporočeno za: Ljubitelje zgodovine, arheologije, pomorstva, umetnosti in kulturne dediščine