Kapelica sv. Blaža iznad Komiže

Kapelica sv. Blaža se nahaja na prelazu nad severozahodno stranjo Komiže, dovolj visoko, da se mestne hiše, luka in morje vidijo iz povsem drugačne perspektive. Do nje se ne pride po poti med sprehodom ob obali, temveč z kratkim izletom nad mestom, po poti, ki postopoma zapušča zadnje hiše in vstopa v kamniti pokrajini, prežeti s suhozidi in nizkim mediteranskim rastlinjem.

Sama kapelica je majhna in preprosta, brez razkošnega pročelja in velikega prostora za ogled. Prav takšna dobro pripada temu položaju: kamniti zidovi, streha pokrita s kamnitimi ploščami in majhen zvonik nad vhodom izgledajo kot naravni nadaljevanje okoliške pokrajine. Najbolj bo ustrezala tistim, ki želijo povezati staro sakralno zgradbo s krajšim sprehodom, pogledom na Komižo in bivanjem izven poletne gneče.

Kako doći do kapelice sv. Blaža

Iz središča Komiže najprej poteka proti zgornjemu, severozahodnemu delu mesta, nato pa se nadaljuje pešpotjo proti zaledju. Pot se povezuje z rutami, ki vodijo proti Oključnoj, Dragodidu in rtu Barjaci. Na razpotju, kjer se ena smer odvaja proti Oključnoj, je treba nadaljevati levo in navzgor proti prelazu, na katerem stoji kapelica.

Od obale do sv. Blaža je treba računati približno pol ure do 40 minut hoje v eno smer, odvisno od izhodiščne točke, tempa in vročine. Razdalja ni velika, vendar se na celotni poti pridobiva na višini, zato je vzpon občutno zahtevnejši od običajnega sprehoda po mestu.

Prvi del poteka po ulicah in dostopih nad Komižo, medtem ko se naprej hodi po naravni in kamniti poti. Pot ni tehnično zahtevna, vendar podlaga mestoma ni ravna, majhni kamenčki pa so lahko spolzki pri spuščanju. Zaprte športne čevlje ali trdne sandale so veliko boljša izbira kot natikači.

Na križiščih je koristno slediti oznakam za pešpoti in imeti pripravljeno karto na mobilnem telefonu. Do kapelice se lahko pride tudi kot del daljšega krožnega sprehoda preko Dragodida in Barjaka, vendar je za samostojni obisk najpreprosteje vrniti se po isti poti v Komižo.

Može li se doći automobilom

Kapelica se nahaja ob pešpoti in starih makadamskih poteh nad Komižo, vendar je ne treba načrtovati kot lokacijo, do katere se preprosto pride z osebnim avtomobilom. Ob cerkvici ni urejenega javnega parkirišča, dostopi iz zaledja pa niso klasična cesta namenjena turističnemu prometu.

Vozilo je najbolje pustiti na dovoljenem javnem parkirišču v Komiži in celoten vzpon prehoditi peš. Poskus dostopa z običajnim avtomobilom po makadamskih poteh nima velike prednosti, stanje podlage pa se lahko spreminja po dežju in prehodu težjih vozil.

Pogled na Komižu

Eden od glavnih razlogov za vzpon je pogled, ki se odpre s prelaza in dostopne poti. Spodaj se vidijo Komiža in njen zaliv, strehe starih hiš, luka in morje proti zahodni strani Visa. Ko se dviga nad mestom, mestni hrup hitro izgine, celoten prostor pa postane odprtejši in mirnejši.

Kapelica ni urejen razgledni prostor z ograjami, klopmi in turistično infrastrukturo. Pogled se razteza z naravnega terena okoli cerkvice, zato je treba paziti, kje se stoji, še posebej ob robovih kamnitega terena in med spuščanjem.

Najbolje je priti zgodaj zjutraj ali pozno popoldne. Jutranji vzpon je lažji zaradi nižje temperature, medtem ko je pred večerom svetloba nad Komižo mehkejša in pogled proti morju še posebej osupljiv. Vrnitev pa je treba začeti dovolj zgodaj, saj pot ni osvetljena.

Mala crkvica s dugom poviješću

Povijest sv. Blaža ni popolnoma razjasnjena. En uradni vir jo povezuje z benediktinci z Biševa in navaja, da se je omenjala že v 12. stoletju ter da je bila obnavljana v 14. in 16. stoletju. Turistična skupnost Komiže navaja, da točna leto gradnje ni znano, vendar se po starejših zapisih domneva, da je današnja cerkvica obstajala najmanj od 16. stoletja.

Za obiskovalca je pomembneje tisto, kar je jasno vidno na terenu: skromna kamnita zgradba, streha iz kamnitih plošč in majhen zvonik, ki je še vedno v funkciji. Notranjost ni redno odprta, zato se obisk večinoma omejuje na ogled od zunaj in kratko zadrževanje ob cerkvici.

Sveti Blaž tradicionalno velja za zaščitnika grla. Po lokalni tradiciji se maša v tej oddaljeni cerkvici služi na njegov praznik, ko se opravi tudi blagoslov grla. Preostanek leta so vrata večinoma zaprta, zato na možnost vstopa ni treba računati.

Kome izlet najviše odgovara

Šetnja do sv. Blaža je dobra izbira za odrasle in starejšo otroke, ki so navajeni hoditi po kamenitih poteh. Ni govora o dolgi planinski turi, vendar vzpon, sonce in neravna podlaga zahtevajo vsaj osnovno kondicijo.

Za majhne otroke, otroške vozičke, starejše osebe, ki težje hodijo, in osebe z omejeno mobilnostjo ta lokacija ni praktična. Ob kapelici ni prilagojenega dostopa, ograj in ravne tlakovane površine.

Na lokaciji ni turističnih vsebin. Treba je prinesti vodo, zaščito pred soncem in vse, kar je potrebno za hojo, še posebej poleti. Na poti in ob cerkvici ni prostora za nakup pijače ali hrane, naravne sence pa ni dovolj, da bi se na to lahko računalo med celotnim potovanjem.

Najbolje vreme za posjet

Do kapelice se lahko hodi skozi vse leto, vendar sta pomlad in jesen najbolj prijetna zaradi milejših temperatur in bolj zelene pokrajine. Pozimi je treba izogibati dni z močnim vetrom in dežjem, saj je kamnita podlaga takrat lahko spolzka.

Poleti se ne priporoča gibanje okoli poldneva. Pot je velik del izpostavljena soncu, povratek v Komižo pa vključuje spuščanje po segretem kamenju. Najbolje je začeti zgodaj zjutraj ali nekaj ur pred sončnim zahodom, z dovolj časa za miren povratek pred temo.

Kapelica sv. Blaža ni velika znamenitost, ki bi se jo obiskovalo zaradi bogate notranjosti. Vredno je obiskati zaradi samega sprehoda nad Komižo, preproste stare arhitekture in občutka, da se v kratkem času iz živahnega obalnega mesta preide v povsem drugačen, mirnejši del otoka Visa.