V svoji dolgi zgodovini je bila cerkev že večkrat obnovljena in preurejena, kar je razvidno iz arhitekturnih in gradbenih stilov. V baroku so ga podaljšali in razširili, opremljeni s štukaturami in grbom družine Marca Bellafuseja, velikim razpelom in oltarjem. Najbolj dragocena in sveta cerkev je starodavna slika Gospe z detetom, tempera na lesu, delo znamenitega beneškega slikarja Paola Veneziano iz leta 1350. Na župnijskem dvorišču je vodnjak z grbom mesta kanonik Matthew Sturari, ki je v 15. stoletju popravil in razširil cerkev. V cerkvi je njegov nagrobnik z reliefnim likom pokojnika. Cerkev ima poleg zakristije še dva oltarja. Glavni oltar je v baročnem slogu leta 1742 postavil Prov. G. Quirini, ki je poleg cerkve postavil dom za duhovnike. Novo župnijsko cerkev je leta 1998 posvetil nadškof Ivan Prenđa. Cerkev ima le kamniti oltar in lesen kip Marijinega vnebovzetja. Pod cerkvijo so katehetske dvorane.