Na vzhodnem delu Viškega pristanišča na območju Kuta, zgrajenega med bližnjimi hišami in nad visokimi in slikovitimi stopnicami, je poznobaročna cerkev in zvonik sv. Ciprijana in Justina. Čeprav je bila pozneje zgrajena, so stopnice in cerkev na majhnem trgu med hišami odlična baročna ideja, ki spominja na velike stopnice jezuitske cerkve v Dubrovniku. Na istem kraju je bila v začetku 15. stoletja verjetno majhna gotska cerkev, ki je bila takrat obnovljena. Njeni deli se vidijo z obzidanim gotskim oknom in na hrbtni strani sedanje cerkve, ki je bila zgrajena leta 1742. Dobrotniki, brata Fioretti ter opat Vidali in Jakša v 17. in 18. stoletju so živeli na Kutu in bili odgovorni za širitev te cerkve. Ta cerkev se je nanašala na bratstvo, katerega člani so bili večinoma hrvaški in visoki plemiči. Septembra 1706 je bil v tej cerkvi pokopan Aleksandar Gazarović, javni notar in pisec dveh pregledov hvarske zgodovine, katerih rokopis še vedno ostaja. V rokopisu sta se zbrala družini dveh hrvaških pesnikov, Marka Marulića in Marina Gazarovića, saj je bil slednji vnuk.