Cerkev sv. Antona Padovanskega v Sućurju – baročna cerkev iz 1663. leta

Cerkev sv. Antona Padovanskega je ena najvrednejših zgodovinskih stavb Sućurja in ena redkih ohranjenih cerkva, ki neposredno spominja na burno obdobje mletaško-osmanskih konfliktov na vzhodnem delu Hvara. Zgrajena je bila leta 1663, v času, ko so se v Sućuraj priseljevale številne družine z Makarskega primorja in drugih območij na kopnem, bežeč pred Osmanlijami.

Cerkev so postavili priseljenci pod vodstvom frančiškanov v delu kraja znanem kot Donja Banda. Ob njej je bila takrat zgrajena tudi majhna samostanska zgradba. Samostanska zgradba se je ohranila, vendar danes nima več te funkcije in se uporablja kot družinska hiša.

Čeprav je cerkev majhna in zunaj precej preprosta, je njena notranjost posebej zanimiva. V njej se hrani najstarejša znana slika v Sućurju, dva kipca sv. Antona, kip sv. Nikolaja, pa tudi majhna arheološka zbirka s predmeti, najdenimi v morju okoli Sućurja.

Cerkev, ki je nastala po priseljevanju prebivalstva s kopna

Zgodovina cerkve sv. Antona je težko ločiti od zgodovine samega Sućurja.

Med 16. in 17. stoletjem se je vzhodni del Hvara nahajal zelo blizu meje med Mletaško republiko in območjem pod osmansko oblastjo. Makarsko primorje je bilo pod Osmanlijami, Pelješac je pripadal Dubrovaški republiki, Sućuraj pa je bil eno od najvzhodnejših krajev mletaškega ozemlja.

V kraj so prihajale begunce s kopna, del njih se je naselil v dotlej slabše zgrajeno Donjo Bandu. Frančiškani, ki so prišli skupaj s priseljenci, so sodelovali pri gradnji nove cerkve, posvečene sv. Antonu Padovanskemu.

Leto 1663. se je ohranilo kot leto njene gradnje.

Baročna cerkev z elementi starejše gradbene tradicije

Cerkev sv. Antona se najpogosteje opisuje kot baročna zgradba, v njenem izgledu pa so prepoznavni tudi elementi starejše dalmatinske gradbene tradicije.

Nima monumentalnih dimenzij ali bogato oblikovanega pročelja, kakršno lahko vidimo na velikih mestnih cerkvah. Prav skromnejše proporcije dobro ustrezajo času in skupnosti, v kateri je nastala.

Danes je vredna predvsem zato, ker se je ohranila kot avtentičen del Sućurja iz 17. stoletja – obdobja, ko se je kraj ponovno širilo po desetletjih vojn, napadov in negotovosti.

Najstarejša slika v Sućurju

V notranjosti se hrani najstarejša ohranjena slika v Sućurju.

Na njej so prikazani sv. Pasqual, Gospa Karmelska in sv. Rok, verjetno pa gre za delo mojstra Filipa Nadija iz 18. stoletja.

Za majhno mesto, kot je Sućuraj, so takšni predmeti posebej pomembni, saj cerkev ni le arhitekturni spomenik, temveč tudi kraj, kjer se stoletja hranijo sledi lokalne verske in kulturne zgodovine.

Oba sv. Antona – „suhi“ in „debel“

Eden najzanimivejših podrobnosti v cerkvi sta dva različna kipca sv. Antona.

Prvi predstavlja sv. Antona Padovanskega, kateremu je cerkev tudi posvečena, medtem ko drugi prikazuje sv. Antona Opata.

V lokalni tradiciji Sućurjani ju razlikujejo preprosto in slikovito – kot „sv. Antona suhega“ in „sv. Antona debelega“.

Takšni lokalni nazivi se morda zdijo malenkost, vendar prav oni dajejo cerkvi značaj živega dela kraja, ne le zgodovinskega objekta, ki se ogleduje od zunaj.

V cerkvi se nahaja tudi kip sv. Nikolaja, še enega svetnika, ki ga v Sućurju tradicionalno posebej častijo.

Amfore in sidro z potopljene rimske galije

Cerkev sv. Antona skriva še eno presenečenje, ki nima neposredne povezave z baročno sakralno umetnostjo.

V njeni notranjosti se nahaja mala arheološka zbirka z amforami in sidrom, najdenimi na potopljeni rimski galiji v podmorju Sućurja.

Območje okoli vzhodnega Hvara je bilo pomembno pomorsko območje že v antičnem času, v morju okoli Sućurja pa so bili najdeni številni sledi plovbe in brodolomov.

Zaradi tega se v enem zelo majhnem prostoru srečujeta dve povsem različni zgodbi – rimska pomorska preteklost Sućurja in verska dediščina priseljencev iz 17. stoletja.

Praznik sv. Antona 13. junija

Cerkev ima še danes pomembno vlogo v življenju kraja, še posebej na praznik sv. Antona Padovanskega 13. junija.

Takrat se v Sućurju tradicionalno opravi maša in procesija skozi kraj, kip sv. Antona Padovanskega pa se nosi iz cerkve.

Procesija ni novejši turistični dogodek, temveč del dolgotrajne lokalne verske tradicije. Prav med praznikom cerkev najbolje pokaže svojo izvorno funkcijo – kraj zbiranja skupnosti, ne le kulturna znamenitost.

Cerkev je del stare Donje Bande

Cerkev se nahaja v vzhodnem delu Sućurja, v starem delu kraja znanem kot Donja Banda.

Od rivi in središča Sućurja do nje pridemo s kratko sprehodom skozi kraj. Ker Sućuraj ni velik, je cerkev enostavno vključiti v pešpot skupaj s cerkvijo sv. Jurja, starim samostanom, Fortico, riva in svetilnikom.

Hoditi je najboljši način za spoznavanje zgodovinskega Sućurja, saj so njegove glavne znamenitosti med seboj razmeroma blizu.

Ali je mogoče vstopiti v cerkev?

Cerkev je aktiven sakralni objekt, vendar ne smemo računati na klasično turistično delovno čas, kot v muzejih.

Notranjost je najlažje videti, ko je cerkev odprta za mašo, praznik ali drugo cerkveno dogajanje. Če pridete predvsem zaradi zgodovinskih predmetov in arheološke zbirke, je dobro vnaprej preveriti možnost vstopa.

Tudi ko je zaprta, cerkev vredna kratkega postanka med obiskom starega Sućurja zaradi svoje zgodovine in položaja v nekdanji Donji Bandi.

Parkiranje in dostop

Do cerkve se lahko približate po lokalnih ulicah, vendar v starem delu Sućurja ni smiselno računati na veliko parkirišče neposredno ob cerkvi.

Če že bivate v kraju, je najbolje priti peš. Sućuraj je dovolj majhen, da se od rivi in večjega dela centra do cerkve pride s kratkim sprehodom.

Ob prihodu z avtomobilom je praktičneje parkirati na dostopnem mestu v širšem območju centra in obisk stare jedra nadaljevati peš.

Korisne informacije

Lokacija: Sućuraj, vzhodni del otoka Hvara

Ime: Cerkev sv. Antona / Cerkev sv. Antona Padovanskega

Leto gradnje: 1663.

Slog: barok, z elementi starejše gradbene tradicije

Graditelji: priseljenci s kopna pod vodstvom frančiškanov

Zgodovinski del kraja: Donja Banda

Posebnosti: najstarejša slika v Sućurju, dva kipca sv. Antona in arheološka zbirka

Arheološki predmeti: amfore in sidro z potopljene rimske galije

Praznik sv. Antona: 13. junija

Procesija: da, tradicionalno na praznik sv. Antona

Dostop: najbolje peš iz centra Sućurja

Parkiranje: ni velikega parkirišča neposredno ob cerkvi