Cerkev sv. Štefana Prvomučenika v Grohotah – sakralno središče Šolte

Cerkev sv. Štefana Prvomučenika se nahaja v starem delu Grohot, največjega in zgodovinsko najpomembnejšega naselja na otoku Šolti. Visok kamnit zvonik je viden iz različnih delov kraja, zato cerkev ni le župno središče, temveč tudi ena od njegovih glavnih orientacij.

Današnja zgradba je oblikovana v neorenesančnem slogu. Od tradicionalnih manjših otoških cerkva se razlikuje po velikosti, pravilno obdelanih kamnitih fasadah in visokem kvadratnem zvoniku z odprtinami za zvona in uro. Rdeči strehi, kamniti zidovi in visoka drevesa okoli cerkve ustvarjajo enega od prepoznavnejših prizorov notranjosti Šolte.

Zgodovinska pomembnost tega kraja je veliko starejša od današnje cerkve. Ob njenem severnem zidu so ostanki starokrščanske bazilike iz 5. stoletja. Predpostavlja se, da je bila bazilika v uporabi vse do srednjega veka, ko je bila med enim od gusarskih napadov na Šolto uničena in požgana.

Od stare bazilike so ohranjeni temelji in deli talnega mozaika. Ostanki niso urejeni kot velik zaprt arheološki muzej, temveč se nahajajo ob cerkvi in starem mestnem pokopališču, zato jih je najbolje ogledati med mirno sprehodom po celotnem cerkvenem prostoru.

Na pokopališču so vidni tudi stari kamniti sarkofagi, ki dodatno potrjujejo dolgo kontinuiteto življenja in pokopavanja na tem mestu. Celotno območje okoli cerkve zato predstavlja spoj sakralne arhitekture, arheološkega najdišča in zgodovine Grohota od pozne antike do današnjega časa.

V notranjosti cerkve se hrani dragocen sakralni inventar, ki je vpisan v Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške. Obiskovalcem, ki se znajdejo v cerkvi, se priporoča, da posvetijo pozornost oltarjem, slikam, kipom in drugim liturgičnim predmetom, vendar je treba fotografiranje prilagoditi pravilom župnije in poteku bogoslužja.

Sveti Štefan Prvomučenik je zaščitnik Grohota, njegova bratovščina pa je stoletja igrala pomembno vlogo v življenju kraja. Nedaleč od cerkve se nahaja Bratska hiša, nekdanja sedež bratovščine, kjer so hranili vino, oljčno olje in druga skupna dobra. Danes se v tem obnovljenem kompleksu nahajajo kulturne in turistične vsebine.

Ob cerkvi se nahaja tudi staro mestno pokopališče, na katerem je pokopana Vesna Parun, ena najpomembnejših hrvaških pesnic 20. stoletja. Njen grob je preprost in vključen v miren prostor starega pokopališča, brez izstopajočega spominskega kompleksa.

Cerkev nima klasičnega turističnega delovnega časa, kot ga imajo muzeji. Največja možnost je, da bo odprta takoj pred in po maši, med nedeljskimi bogoslužji, prazniki in lokalnimi slovesnostmi. Ko so vrata zaprta, je mogoče ogledati zunanjost, zvonik, ostanke bazilike in pokopališče.

Ob obisku je treba spoštovati dejstvo, da gre za aktivno župno cerkev in pokopališče. Med mašo ni primerno obiskovati notranjosti, glasno govoriti ali fotografirati vernikov, medtem ko se na pokopališču treba gibati tiho in ostati na prehodih.

Do cerkve se iz središča Grohota pride peš v nekaj minutah. Nahaja se v starejšem delu naselja, nedaleč od Slavićeve kule, Bratske hiše in Galerije Buktenica & Buktenica, zato je mogoče vse te znamenitosti povezati v en kratek sprehod.

Iz trajektne luke Rogač do Grohota je približno kilometer in pol. Z avtomobilom se pride v nekaj minutah, kraj pa je povezan tudi z otoškim avtobusom. Od glavne avtobusne postaje do cerkve se nadaljuje peš skozi naselje.

Neposredno ob cerkvi ni velikega parkirišča namenjenega obiskovalcem. Ulice starega dela Grohota so mestoma ozke, zato je najbolje vozilo pustiti na dovoljeni površini ob širši cesti in v zadnjih nekaj minutah prehoditi peš. Med mašami, pogrebi in večjimi prazniki se okoliška mesta hitro zapolnijo.

Prostor okoli cerkve je večinoma dostopen peš, vendar lahko kamnita in mestoma neravna podlaga povzroča težave osebam z zmanjšano mobilnostjo. Za vstop v cerkev in dostop do arheoloških ostankov je najbolje vnaprej preveriti, ali obstaja primernejši dostop.

Cerkev sv. Štefana vsekakor velja obiskati, tudi ko notranjost ni odprta. Na majhnem prostoru so vidni neorenesančna župna cerkev, ostanki starokrščanske bazilike, mozaiki, kamniti sarkofagi in staro pokopališče. Malo je krajev na Šolti, kjer je tako jasno mogoče spremljati zgodovino otoka od pozne antike do sodobnega življenja.