Staro pokopališče in grob Vesne Parun v Grohotah

Staro pokopališče v Grohotah se nahaja ob cerkvi sv. Štefana Prvomučenika, v zgodovinskem delu kraja. To je miren, majhen prostor, obdan s kamnitimi zidovi, starimi nagrobnimi spomeniki in visokimi drevesi, najznamenitejše pokopališče na pokopališču pa pripada hrvaški pesnici Vesni Parun.

Vesna Parun se je rodila leta 1922 na otoku Zlarinu, umrla pa je leta 2010. Čeprav se ni rodila na Šolti, je bila z otokom povezana preko materine družine in družinskih korenin v Grohotah. Po lastni želji je bila pokopana prav na starem pokopališču ob cerkvi sv. Štefana, v bližini groba svojega dedka Ante Mateljana Jukića.

Njen grob je enostavno prepoznati po preprosti svetli kamniti plošči z vgraviranim imenom in leti življenja. Nad grobom se nahaja kamniti križ, ob njem pa pogosto lahko vidimo cvetje, sveče in majhne znake pozornosti, ki jih puščajo prebivalci, učenci in občudovalci njenega literarnega ustvarjanja.

Grob ni urejen kot velik spominski kompleks. Prav njegova preprostost in položaj v senci dreves ustrezata tihemu vzdušju starega otoškega pokopališča. Obiskovalci sem večinoma prihajajo posamezno, brez organiziranih ogledov, da bi se ustavili ob grobu, pustili cvet ali se spomnili katere od njenih pesmi.

Vesna Parun velja za eno najpomembnejših hrvaških pesnic 20. stoletja. Pisala je lirsko poezijo, prozo, dramske tekste in dela za otroke, med svojim dolgim ustvarjalnim življenjem pa je objavila veliko število knjig. V njeni poeziji se pogosto pojavljajo ljubezen, osamljenost, narava, minljivost in položaj posameznika v svetu.

Šolta ohranja spomin na pesnico skozi kulturne programe in prireditev Dni Vesne Parun. Priložnostna srečanja potekajo okoli datuma njenega rojstva, 10. aprila, ter obletnice smrti, 25. oktobra. Ob tej priložnosti na grob polagajo cvetje in sveče, učenci in kulturni delavci pa berejo njene verze.

Staro pokopališče je zanimivo tudi neodvisno od groba Vesne Parun. Na njem lahko vidimo starejše kamnite nagrobne spomenike in preproste družinske grobnice, ki govorijo o generacijah prebivalcev Grohot. Ob cerkvi se nahajajo tudi ostanki starokrščanske bazilike ter kamniti sarkofagi, tako da se na majhnem prostoru srečujejo sledi različnih obdobij otoške zgodovine.

Pokopališče se uporablja tudi danes, zato ga je treba obiskovati z ustreznim spoštovanjem. Potrebno je gibati se po obstoječih poteh, govoriti tiho in se izogibati fotografiranju drugih obiskovalcev, pogrebov ali zasebnih družinskih grobnic. Fotografiranje groba Vesne Parun običajno ni problematično, če se izvaja diskretno.

Za obisk ni vstopnice niti določenega turističnega delovnega časa. Pokopališče je mogoče obiskati čez dan, vendar je treba obiskovati v času pogrebov in večjih verskih obredov. V večernih urah prostor ni prilagojen turističnemu ogledu.

Od središnjega dela Grohot do cerkve in starega pokopališča se pride v nekaj minutah peš. Visok zvonik cerkve sv. Štefana je viden iz večjega dela kraja in predstavlja najboljšo orientacijo.

Neposredno ob pokopališču ni velikega turističnega parkirišča. Ulice okoli stare jedra so mestoma ozke, zato je najbolje avto pustiti na dovoljenem prostoru ob širši cesti in zadnji del prehoditi peš. Med mašami, pogrebi in prazniki so parkirna mesta v bližini lahko zasedena.

Površina pokopališča je sestavljena iz kamnitih poti, stopnic in mestoma neravne podlage. Osebam z zmanjšano mobilnostjo je dostop do nekaterih delov lahko otežen, zato je pred prihodom dobro preveriti najprimernejši vhod.

Obisk starega pokopališča in groba Vesne Parun je najbolje povezati z ogledom cerkve sv. Štefana, ostankov starokrščanske bazilike in stare jedra Grohot. Gre za tiho in neopazno mesto, ki nima značilnosti klasične turistične atrakcije, a nosi močno literarno, zgodovinsko in čustveno vrednost.