Pustinja Blaca na Braču | Kamniti samostan skrit med pečinami in morjem

Pustinja Blaca se nahaja na južni strani Brača, med visokimi kamenitimi pečinami in strmimi kanjoni, ki se spuščajo proti morju. Čeprav jo imenujejo puščava, tukaj v resnici ni peska ali ravnice — gre za izoliran samostanski kompleks, skrit globoko v kamenju, do katerega se še danes pride izključno peš. Prav ta občutek ločenosti od preostalega otoka pušča največji vtis že med prihodom.

Do Blac se lahko pride iz več smeri, vendar se najpogosteje prihaja po cesti iz smeri Nerežišća ali Bola do parkirišča na planoti nad kanjonom. Od tam sledi približno 2,5 kilometra hoje po kameniti poti navzdol proti samostanu. Pot poteka skozi popolnoma ogoljen kraj, poln suhozidov, žajblja in belega braškega kamna, brez sence na večjem delu poti. Prav zato večina ljudi pride zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, še posebej poleti.

Samostan so v 16. stoletju ustanovili glagoljaški duhovniki, ki so bežali pred Osmanlijci s kopnega. Sprva je bila to majhna jamska nastanitev, vendar se je skozi stoletja spremenila v velik kompleks s stanovanjskim delom, cerkvijo, knjižnico, gospodarskimi zgradbami in astronomsko observatorijem. Neverjetno deluje dejstvo, da je vse zgrajeno v skali, na mestu, kjer danes ni niti ceste niti vira vode.

Notranjost samostana je precej drugačna od tipičnih dalmatinskih samostanov ob obali. Prostorije so polne starih knjig, astronomskih instrumentov, ur, zemljevidov in predmetov, ki so jih menihi stoletja zbirali iz različnih delov Evrope. Še posebej znana je observatorij, ki jo je na začetku 20. stoletja uredil don Nikola Miličević, eden zadnjih prebivalcev Blac. Prav zahvaljujoč njemu je puščava postala znana tudi izven Hrvaške zaradi astronomskih opazovanj in znanstvenega dela.

Tisto, kar Blaca dela posebne, ni le zgodovina, temveč tudi celotno okolje okoli samostana. Ko se po dolgem spuščanju prvič prikaže kompleks vgrajen v skalo, kraj bolj deluje kot filmska scenografija kot pravi samostan. Ni okoliških hiš, trgovin ali prometa — le kamen, pečine in nekaj starih teras, ki so jih menihi stoletja obdelovali, da so preživeli.

Povratek iz Blaca je lahko zahtevnejši od prihoda, saj se celotna pot prehodi navzgor. Potrebno je prinesti dovolj vode, obutev za kamenit teren in se izogibati največji vročini. Poleti na poti skorajda ni sence.

Pustinja Blaca je danes eden najpomembnejših kulturnih lokalitetov na Braču in del hrvaške kulturne dediščine pod zaščito države. Večina ljudi, ki jo obišče, pravi, da je prav pot do samostana prav tako pomemben del izkušnje kot sam obisk.