Vela Straža na Šolti – najviši vrh otoka in razgledna točka nad Gornjim Selom

Vela Straža se nahaja nad Gornjim Selom, na vzhodnem delu Šolte, in s svojimi 237 metri je najviši vrh otoka. To ni visok niti zahteven planinski vzpon, vendar je eno najboljših mest za pogled na vzhodno Šolto, Stomorsko, Splitska vrata in sosednji Brač.

Do vrha se najpogosteje pride iz Gornjega Sela preko svetišča Gospe od Stomorja. Od vasi je treba računati na približno pol ure do 40 minut lahkotne hoje, medtem ko je od cerkve do samega vrha ostalo še le deset minut vzpona.

Nam je Vela Straža najlepša zgodaj zjutraj ali pred večerom. Takrat sonce ni premočno, zrak je čistejši, z vrha pa se lažje razločijo okolišnji otoki in morski prehodi.

Pogled z najvišjega vrha Šolte

Čeprav je visoka le 237 metrov, Vela Straža nudi zelo širok pogled, saj se nahaja nad strmimi pobočji vzhodnega dela otoka.

Na vzhodu so vidna Splitska vrata, morski prehod med Šolto in Bračem. Za njimi se odpira pogled proti Braču, medtem ko se na jugu vidi odprto morje in del razčlenjene južne obale Šolte.

Na severu se razprostira pogled proti Stomorski, Nečujmu in kopnu, ob jasnih dneh pa vidljivost sega mnogo dlje proti srednjedalmatinskim otokom.

Na vrhu ni urejene platforme z ograjo niti turističnega teleskopa. Pogled se odpira s kamenitega terena okoli križa, zato je treba biti previden pri hoji, še posebej, ko je kamen moker ali ko piha močnejši veter.

Zakaj se imenuje Vela Straža

Ime Vela Straža dobesedno pomeni velika straža ali veliko mesto za nadzor. Položaj vrha je omogočal opazovanje pomorskih poti okoli vzhodnega dela Šolte in prehoda proti Braču.

Takšne vzpetine so bile pomembne mnogo pred sodobnimi cestami in komunikacijami. Z njih se je lahko opazil prihod ladij, morebitna nevarnost z morja ali gibanje ob obali otoka.

Na Veli Straži se nahaja tudi prapovijesna najdišča, oziroma velika kamnita gomila povezana z ilirskim obdobjem. Danes ni urejena kot arheološki park, zato lahko del obiskovalcev mine mimo nje, ne da bi razumeli, da kamenje na vrhu ni le naravna formacija.

Kamenje se ne sme premikati, odnesti ali zlagati v nove gomile. Hoja po vrhu starih struktur lahko prav tako poškoduje najdišče.

Veliki kameni križ

Najprepoznavnejši znak na vrhu je veliki kameni križ postavljen na zidano podlago. Postavljen je bil leta 1925 ob tisočletnici Hrvaškega Kraljevstva in kralja Tomislava.

Križ je bil obnovljen leta 1993 in danes služi kot glavni orientir na vrhu. Ob njem so oznaka nadmorske višine in planinski žig.

Vela Straža zaradi križa ni le razgledna točka in planinska točka. Lokalno je povezana tudi z verskimi srečanji, še posebej s križnim potom, ki poteka od svetišča Gospe od Stomorja proti vrhu.

Kako priti iz Gornjega Sela

Najpogostejši začetek hoje je v Gornjem Selu. Od župnijske cerkve sv. Ivana Krstitelja se gre po cesti proti Stomorski, nato pa se odcepi proti svetišču Gospe od Stomorja.

Do svetišča vodi večinoma urejena in deloma asfaltirana cesta. Po cerkvi se nadaljuje po širšem makadamskem cesti, ki se postopoma vzpenja proti križu.

Od središča Gornjega Sela do vrha je treba računati na približno 35 minut hoje normalnim tempom. Čas je odvisen od mesta odhoda, vročine in ustavljanja pri cerkvi.

Pot ni tehnično zahtevna in ni plezanja po skalah. Kljub temu je končni del kamenit, občasno pa je prisoten tudi droben pesek, zato so teniske ali lahke planinske čevlje boljša izbira kot japonke.

Krajša različica od Gospe od Stomorja

Do svetišča Gospe od Stomorja je mogoče priti z avtom, nato pa nadaljevati peš proti vrhu.

Od prostora ob cerkvi do križa ostane kratek vzpon po široki makadamski poti. Glede na tempo je potrebno približno pet do deset minut.

Ta različica ustreza obiskovalcem, ki ne želijo hoditi celotne poti iz Gornjega Sela, vendar vseeno želijo videti vrh in pogled.

Ob svetišču je omejen prostor za nekaj avtomobilov, vendar ne pričakujte urejenega velikega parkirišča. Med mašami, romarji in Veliko Gospo je prostor lahko poln.

Avtomobila se ne sme pustiti pred vhodom na pokopališče, na poti proti vrhu ali na mestu, ki je potrebno za obračanje drugih vozil.

Ali se lahko do vrha pride z avtom?

Makadamska pot vodi zelo blizu vrha, vendar ni dobro nadaljevati z avtomobilom brez potrebe. Pot je predvsem primerna za pešce, kolesarje in službena vozila, možnost obračanja in srečevanja pa je omejena.

Najbolje je avtomobil pustiti pri svetišču in zadnji del prehoditi peš. Hoja je kratka, s tem pa se izognete poškodbam poti, prahu in motenju drugih obiskovalcev.

Kamp prikolice in večja vozila niso praktična niti pri pristopu do cerkve niti na končnem makadamu.

Vela Straža s kolesom

Vela Straža je del otoških kolesarskih poti skozi vzhodno Šolto. Dostop kombinira asfalt, makadam in nekaj vzponov, zato je bolj primeren za gorsko, trekking ali električno kolo kot za cestno kolo z zelo ozkimi gumami.

Zadnji vzpon ni dolg, vendar je podlaga lahko drobna. Pri spustu je treba voziti počasneje zaradi kamenja, pešcev in morebitnih vozil iz nasprotne smeri.

Poleti je najbolje začeti zgodaj, saj na odprtih delih poti ni veliko sence.

Križni pot na Veliki petek

Od svetišča Gospe od Stomorja do Vele Straže se tradicionalno izvaja križni pot. V njem sodelujejo verniki iz Gornjega Sela in drugih šoltanskih krajev.

Postaje križnega poti se nahajajo ob poti proti vrhu, s čimer sta cerkev in Vela Straža povezani v eno versko celoto.

Obiskovalci, ki se znajdejo na poti med procesijo, morajo spoštovati mir zbiranja, ne prehitevati s kolesom skozi skupino in ne fotografirati udeležencev brez dovoljenja.

Kdaj je najbolje obiskati Velo Stražo

Pomlad in zgodnja jesen sta najboljša za hojo. Temperature so prijetnejše, vegetacija je zelenejša, vidljivost pa je pogosto boljša kot med poletno meglo.

Poleti je treba začeti zgodaj zjutraj ali pred večerom. Na večjem delu končnega vzpona ni popolne sence, kamen pa se hitro segreje.

Ob močnem vetru je lahko na vrhu neprijetno in veliko hladneje kot v Gornjem Selu ali Stomorski. Treba je prinesti lahko jakno izven poletja in se držati stran od strmih robov.

Po dežju sta kamen in zemlja lahko spolzka. Čeprav je pot kratka, je takrat treba hoditi počasneje.

Kaj prinesti

Za kratek izlet je dovolj prinesti:

• vodo
• zaščito pred soncem
• stabilno obutev
• klobuk ali kapo
• mobilni telefon z napolnjeno baterijo
• lahko jakno, ko piha

Na vrhu ni kioska, restavracij, stranišč ali virov pitne vode. Najbližja oskrba se nahaja v Gornjem Selu ali Stomorski.

Obisk z otroki

Vela Straža je lahko dober kratek izlet za družine z otroki, ki lahko samostojno hodijo po makadamu in kamenju.

Pot od Gospe od Stomorja ni dolga, vendar na vrhu ni zaščitne ograje. Otroke je treba držati blizu, še posebej pri kamenitih robovih in ob močnem vetru.

Otroški vozički niso praktični na končnem makadamskem delu. Za povsem majhne otroke je boljša nosilka.

Osebam z zmanjšano mobilnostjo je dostop lahko otežen zaradi neravne podlage in končnega vzpona.

Kaj obiskati v bližini

Izlet na Velo Stražo je najbolje povezati s cerkvijo Gospe od Stomorja, znano tudi kot Gospa v Borih. Svetišče se nahaja neposredno pod vrhom in je obkroženo s borovim gozdom in starim pokopališčem.

V Gornjem Selu je vredno obiskati župnijsko cerkev sv. Ivana Krstitelja, sprehoditi se po stari kamniti jedri ali iti na kosilo ali večerjo v Konobu Štandarac.

Po sprehodu se lahko spustite proti Stomorski, kjer so riva, restavracije, kavarne in plaže.

Zakaj obiskati Velo Stražo

Vela Straža ni zahteven planinski vrh, vendar ponuja veliko za razmeroma malo hoje. V enem kratkem izletu se povezuje narava, pogled na morje, prapovijesno najdišče, kamniti križ in staro marijansko svetišče.

Najbolj se bo všeč obiskovalcem, ki želijo videti Šolto iz drugačne perspektive. Z vrha se jasno razume položaj otoka med kopnom, Bračem in odprtim morjem ter pomembnost mesta, s katerega so se stoletja lahko nadzirali pomorski poti.

Za osnovni ogled je dovolj nameniti približno eno uro, če se odpravite od Gospe od Stomorja, oziroma nekoliko več, če se odpravite iz središča Gornjega Sela in se ustavite za fotografiranje.