Ostanki starokrščanske bazilike v Grohotah – sledi najzgodnejšega krščanstva na Šolti

Ostanki starokrščanske bazilike se nahajajo ob severnem zidu cerkve sv. Štefana Prvomučenika v Grohotah. Čeprav se lokaliteta nahaja skoraj v središču kraja, jo je lahko spregledati, saj ne gre za visoko ruševino, temveč za ohranjene temelje, dele zidov in podni mozaik, ki je vključen v prostor ob cerkvi in starem pokopališču.

Bazilika je eden najpomembnejših arheoloških lokalitetov na Šolti. Priča, da je območje današnjih Grohot bilo naseljeno in imelo organizirano krščansko skupnost že v pozni antiki, dolgo preden so zgradili današnjo župnijsko cerkev.

Arheološke raziskave so pokazale, da gre za veliko enoladijsko cerkev podolgovate tlorisne oblike. Na zahodni strani ji je naknadno prizidana narteks, oziroma vhodni prostor, medtem ko so se ob severnem in južnem zidu nahajale dodatne prostore.

Med raziskovanjem so bili najdeni ostanki cerkvenega inventarja, deli oltarne ograje, koščki krstionice in podni mozaiki. Danes je obiskovalcem najbolj opazen obnovljen del mozaika, čiji geometrijski vzorci kažejo, da bazilika ni bila le preprosta vaška cerkev, temveč skrbno urejena sakralna zgradba.

Ob lokaliteti se nahajata tudi dva kamena sarkofaga. Prvi najdbe antičnih napisov in sarkofagov so bili zabeleženi na začetku 20. stoletja, medtem ko so bila sistematična raziskovanja izvedena med obema svetovnima vojnama in ponovno v drugi polovici 20. stoletja.

V raziskovanju lokalitete so sodelovali don Marin Bezić, arheolog in zgodovinar don Frane Bulić, zgodovinar umetnosti Ljubo Karaman ter danski arhitekt in arheolog Ejnar Dyggve. Dyggve je v začetku 30. let prejšnjega stoletja izdelal arhitektonsko dokumentacijo takrat znanih ostankov bazilike.

Kasnejše revizijske raziskave so omogočile jasnejše določitev tlorisa cerkve in razporeda njenih prostorov. Po raziskavah so bili izvedeni konzervatorski in restavratorski deli, da bi zaščitili temelje in mozaike ter ostali vidni obiskovalcem.

Bazilika se v turističnih virih najpogosteje povezuje s časom od pozne antike do zgodnjega srednjega veka. Ker se na istem prostoru nahajajo ostanki iz več zgodovinskih obdobij, lokaliteta kaže dolg kontinuitet sakralne namene in življenja v Grohotah.

Ostanki bazilike se danes ogledujejo na prostem. Ne obstaja vstopnica niti klasični delovni čas, zato je lokaliteto mogoče obiskati čez dan, ne glede na to, ali je cerkev sv. Štefana odprta. Za ogled je dovolj deset minut, vendar je veliko zanimiveje, ko se poveže z ogledom cerkve, starega pokopališča in zgodovinskega jedra Grohot.

Ob lokaliteti ni velikega interpretacijskega centra niti stalnega vodnika. Zato je pred prihodom koristno vedeti, da nizki kamniti zidovi predstavljajo tloris nekdanje cerkve, medtem ko ohranjeni mozaik označuje del njenega izvirnega poda.

Ob obisku je treba imeti v mislih, da se arheološki ostanki nahajajo neposredno ob aktivni župni cerkvi in lokalnem pokopališču. Potrebno je hoditi po označenih in prehodnih delih, se ne plezati na zidove ter ne dotikati mozaika in kamnitih najdb.

Do lokalitete se iz središča Grohota pride peš v nekaj minutah. Cerkevni zvonik je lahko opazen iz večjega dela kraja in služi kot najboljša orientacija. Od trajektne luke Rogač do Grohot je približno dva kilometra, naselja pa so povezana z cesto in otoško avtobusno linijo.

Neposredno ob cerkvi in baziliki ni velikega turističnega parkirišča. Avto je praktičneje pustiti na dovoljenem mestu ob širši cesti v Grohotah in zadnji del prehoditi peš. Med mašami, pogrebi in cerkvenimi prazniki je dostop lahko bolj prometen, parkirna mesta v bližini pa zasedena.

Podlaga okoli lokalitete je deloma kamnita in neravna. Osebe z zmanjšano mobilnostjo lahko vidijo del najdišča z okoliškega prehoda, vendar je obisk vseh ohranjenih delov lahko otežen.

Ostanki starokrščanske bazilike niso monumentalna ruševina, ki bi jo bilo mogoče videti od daleč. Njihova vrednost je v tem, da se na majhnem prostoru lahko prepoznajo temelji ene najstarejših znanih krščanskih zgradb na Šolti, ohranjeni mozaik in kameni sarkofagi. Skupaj z današnjo cerkvijo sv. Štefana kažejo, da se je isto mesto za versko in skupno življenje uporabljalo skozi mnoga stoletja.