Franjevački samostan v Sućurju – najstarejša ohranjena zgradba kraja

Franjevački samostan ob župni cerkvi sv. Jurja je eden od zgodovinsko najpomembnejših objektov v Sućurju. Čeprav ga danes imenujemo Franjevaški samostan, je njegova zgodovina veliko starejša od prihoda frančiškanov – izvorno je pripadal avguštincem, lokalni zgodovinski viri pa njegove začetke umeščajo že v zgodnji srednji vek.

Zato je samostan zanimivejši, kot bi lahko sklepali le z zunanjega pogleda. Današnja kamnita zgradba je prestala številne obnove in pregradnje, vendar je ostala najstarejša dobro ohranjena zgradba v Sućurju, ki se še danes uporablja.

Najpomembnejši dokaz njegove starosti se nahaja nad vhodom. Latinski napis priča, da je samostan reda puščavnikov sv. Avguština obnovljen leta 1309. To pomeni, da je samostan obstajal že pred začetkom 14. stoletja, ne glede na to, kako natančno lahko določimo čas njegove prve gradnje.

Nekoč avguštinski, danes frančiškanski samostan

Današnje ime lahko zlahka ustvari vtis, da so samostan od začetka gradili frančiškani, vendar je zgodovina drugačna.

Najstarejša skupnost povezana s tem krajem so bili avguštinci – puščavniki sv. Avguština. Njihova prisotnost je povezana tudi s staro cerkvijo sv. Jurja, ki se je nahajala neposredno ob samostanu.

Po lokalni zgodovinski tradiciji je avguštinski samostan v Sućurju obstajal že v 9. stoletju. Za tako zgodnjo datacijo ni enako trdnega pisnega dokaza kot za kasnejša obdobja, zato jo je najbolje razumeti kot tradicionalno sprejeto zgodovino lokaliteta.

Kar je zagotovo in vidno na sami zgradbi, je napis o obnovi iz leta 1309.

Danes v samostanu živijo in delujejo frančiškani Provincije Bosne Srebrene, zato je naziv Franjevaški samostan popolnoma upravičen za sedanjo funkcijo objekta.

Napis iz leta 1309

Eden od najdragocenejših detajlov se nahaja nad vhodnimi vrati.

Latinski napis govori, da je:

samostan reda bratov puščavnikov sv. Avguština obnovljen leta 1309.

Beseda „obnovljen“ je posebej pomembna, saj jasno kaže, da zgradba ni nastala tega leta, temveč je samostan že prej obstajal.

Lokalni zgodovinski zapisi navajajo, da so ga okoli leta 1280 požgali omiški gusarji in da je bila obnova zaključena leta 1309.

Za obiskovalca je ta mali kamniti napis morda najpomembnejši detajl celotnega objekta – eno od redkih mest v Sućurju, kjer se srednjeveška zgodovina lahko dobesedno prebere na sami zgradbi.

Samostan in stara cerkev sv. Jurja

Zgodovina samostana je tesno povezana s sv. Jurjem, zaščitnikom Sućurja.

Na dvorišču današnje župne cerkve so še vidni temelji starejše cerkve sv. Jurja. V 13. stoletju so avguštinci na mestu še starejše cerkvice postavili novo cerkev, posvečeno sv. Jurju, ki se izrecno omenja v Hvarskem statutu iz leta 1331.

Iz starega imena Sut Juraj se je skozi čas razvilo današnje ime Sućuraj.

Stara cerkev je bila zaradi dotrajalosti porušena konec 19. stoletja, ko je neposredno ob njej zgrajena današnja župna cerkev sv. Jurja iz leta 1897.

Zato ima smisel samostan, temelje stare cerkve in današnjo cerkev sv. Jurja obravnavati kot en zgodovinski kompleks.

Rimski mozaik najden na mestu samostana

Najzanimivejši dokaz, da je to območje bilo pomembno mnogo pred srednjim vekom, se hrani v zakladnici župnega dvora.

Na mestu današnjega samostana so našli večji ulomek rimskega belega mozaika, ki se danes hrani v samostanski oziroma župni zakladnici.

Ta najdba kaže, da je bil prostor uporabljen že v antičnih časih, dolgo pred nastankom avguštinskega samostana in srednjeveške cerkve.

To se dobro ujema s širšo arheološko sliko Sućurja, kjer so bili najdeni rimski ostanki, amfore iz brodoloma ter sledi starejših naselij na več lokalitetah.

Župni arhiv

Samostan ni le zgodovinska zgradba, temveč tudi aktiven cerkveni objekt.

V njem se nahaja župni urad z pomembnim arhivskim gradivom, kar samostanu daje dodatno vrednost za proučevanje zgodovine Sućurja in okoliških naselij.

Takšni arhivi pogosto hranijo matične knjige, zapise o župi, družinah, cerkvenih dogodkih in drugih lokalnih dogodkih, ki jih ni mogoče najti v običajnih turističnih virih.

Arhiv, seveda, ni turistična razstava odprta za prosto ogledovanje, temveč delovni del samostana in župnega urada.

Franjevci Bosne Srebrene

Danes v samostanu delujejo franjevci Franjevaške provincije Bosne Srebrene.

Iz Sućurja opravljajo pastoralne dolžnosti za župe Sućuraj, Bogomolje in Gdinj, torej za velik del vzhodnega Hvara.

To je zanimiv nadaljevanje dolge redovniške tradicije tega kraja. Čez stoletja so se redovniške skupnosti menjavale, vendar samostan ni postal zapuščeni spomenik – še vedno ima dejansko funkcijo v življenju lokalne skupnosti.

Obnova leta 1994

Samostan je skozi stoletja večkrat uničen, preurejen in obnavljan.

Zadnja velika rekonstrukcija je bila izvedena leta 1994, ko je bil objekt temeljito urejen za nadaljnjo uporabo.

Zaradi številnih obnov ni treba današnjega videza brati kot popolnoma ohranjene zgradbe iz enega zgodovinskega obdobja. Vrednost samostana se pravzaprav nahaja v kontinuiteti – isti prostor se je stoletja uporabljal in skozi čas prilagajal različnim skupnostim in potrebam.

Najstarejša dobro ohranjena zgradba Sućurja

Občina Sućuraj samostan navaja kot najstarejšo dobro ohranjeno zgradbo v kraju.

To ga razlikuje od številnih drugih zgodovinskih lokalitet Sućurja, ki so ohranjene le kot temelji ali ruševine.

Fortica je hudo trpela leta 1944, stara cerkev sv. Jurja je bila porušena konec 19. stoletja, Biskupova palača pa je prav tako izginila med drugo svetovno vojno. Samostan je, kljub številnim uničenjem in obnovam, ostal v funkciji.

Zato je eno od najboljših mest za razumevanje, kako globoko v preteklost dejansko sega zgodovina Sućurja.

Ali se lahko samostan ogleda?

Franjevaški samostan ni klasičen muzej.

V njem živijo franjevci, nahaja se župni urad in objekt se vsakodnevno uporablja. Zato ni treba računati na prost dostop do vseh prostorov, arhiva ali zakladnice.

Samostan je najbolje ogledati od zunaj skupaj s cerkvijo sv. Jurja in ostanki stare cerkve v dvorišču. Če je možen vstop ali organiziran ogled posameznih prostorov, je treba spoštovati aktualna navodila župnije in zasebnost redovniške skupnosti.

Za turistični ogled so najpomembnejši sam zgodovinski kompleks, vhod z napisom iz leta 1309 in neposredna povezanost s staro in današnjo cerkvijo sv. Jurja.

Položaj v starem Sućurju

Samostan se nahaja v zgodovinskem delu Sućurja, takoj ob župni cerkvi sv. Jurja.

Od rivi in centra kraja do njega se pride v nekaj minutah peš. Avto ni potreben, pravzaprav je veliko prijetneje celoten stari Sućuraj obhoditi peš.

V eni krajši sprehodu se lahko povežejo:

Franjevaški samostan
cerkev sv. Jurja
ostanki stare cerkve sv. Jurja
Fortica
cerkev sv. Ante
stara jedra in riva

Tako se veliko bolje razume razvoj kraja kot ob obisku vsake zgradbe posebej.

Parking

Samostan nima turističnega parkirišča neposredno ob vhodu.

Če se v Sućuraj prihaja z avtomobilom, je najbolje, da ga pustite na dostopnem javnem parkirišču v širšem območju centra in nadaljujete peš.

Stara jedra so majhna, ulice okoli samostana pa niso prostor, kjer bi imelo smisel z avtom iskanje mesta nekaj metrov od same znamenitosti.

Korisne informacije

Lokacija: stari del Sućurja, ob župni cerkvi sv. Jurja

Današnje ime: Franjevaški samostan

Zgodovinsko ime: avguštinski samostan / samostan puščavnikov sv. Avguština

Začetki: po lokalni tradiciji verjetno 9. stoletje

Najstarejši trden dokaz na zgradbi: napis o obnovi iz leta 1309

Redovniška skupnost danes: franjevci Provincije Bosne Srebrene

Župe, ki jih oskrbujejo: Sućuraj, Bogomolje in Gdinj

Zadnja velika obnova: 1994.

Posebnosti: latinski napis iz leta 1309, župni arhiv in ulomek rimskega belega mozaika

Status: aktiven samostan in župni urad

Prost dostop za turistične oglede notranjosti: ni standardni muzejski objekt

Dostop: peš iz centra Sućurja

Parking: javna mesta v širšem območju centra